POMOČ NARAVNEMU RAZVOJU OTROKA
Pedagoški koncept, ki ga je predlagala Maria Montessori pred skoraj sto leti je sama poimenovala »pomoč naravnemu razvoju otroka«. Koncept je mnogo več kot samo metodološko - didaktični model. Na teoretski ravni namreč združuje vsa najmodernejša spoznanja o kognitivnem, socialnem, moralnem in čustvenem razvoju otroka. Otroka spremlja od spočetja, do prvega dne življenja, preko različnih razvojnih faz, ki jih poimenuje »občutljiva obdobja«, do zrelosti, kjer se odpira vizija o novem človeku. Človeku, ki bo sposoben vzpostaviti mir na svetu in bo živel v harmoniji s sabo, družbo in naravo.
V gozdu se za vsako glavo in težavo najde nekaj; možgani sodobnega človeka v gozdu počivajo, možgani otrok pa dobro razvijajo.
Kaj pomeni biti otrok?
Biti otrok pomeni v polnosti živeti svoje življenje, preizkusiti, spoznati, preveriti vse, kar si in vse, kar te obdaja. In nenazadnje, ohranjati luč v sebi ter jo pomagati prižgati v ljudeh, ki so nanjo pozabili.
Za konec še misel:
Otroci TEČEJO, odrasli hodimo.
Otroci HODIJO PO STOPNICAH, mi se vozimo z dvigalom.
Otroci se ZAPODIJO v grmovje, mi ga obhodimo.
Otroci STOJIJO NA GLAVI, mi sedimo na zadnjici.
Otroci se VALJAJO PO TLEH, mi se premetavamo po vzmetnici.
Otroci SKAČEJO SEM IN TJA, naš pogled bega sem ter tja.
Otroci se VESELI SMEJEJO, mi se zadržano nasmihamo.
Otroci so RAZIGRANI, mi previdni.
Otroci IŠČEJO ZABAVO, mi pa varnost.
Skratka: uspešni odrasli postanemo, kadar nehamo biti otročji." (Thomas Hanna, Somatika)
ZAUPAJMO OTROKU
Najpomembnejše v pedagogiki Montessori je brezpogojno zaupanje v sposobnosti in notranjo energijo otroka. Otrok je celota fizičnega in umskega, v njem se inteligenca začne razvijati preko gibanja in uporabe čutov. Glavni cilj izobraževanja je razvijati energije in sposobnosti otroka, da bo lahko optimalno napredoval in stopal po poti neodvisnosti.
Temelj pedagogike Montessori je prepričanje, da je otrok sposoben samoizgradnje in samovzgoje s pomočjo sposobnega učitelja, ki je usposobljen za raziskovanje in opazovanje otrok. Otroku pomaga, da dela in se uči sam v skrbno pripravljenem okolju.
Ko otroku zaupamo in ko verjamemo v njegovo ustvarjalno energijo in njegovega notranjega učitelja, mu lahko omogočimo svobodno gibanje v okolju, kjer lahko samostojno izbira aktivnosti, ki mu vzbudijo različne interese.
Maria Montessori je v knjigi Srkajoči um (»La mente del bambino«), kjer je združila svoja spoznanja in ugotovitve o otroku po več kot štiridesetletnem proučevanju, zapisala: » Otrok se v vsej polnosti razvije le takrat, ko izkuša svoje okolje in je dejaven v njem. To njegovo eksperimentiranje mi imenujemo »delo«. /.../ Otrok, ki je razvil določene sposobnosti, se lahko razvija normalno le takrat, ko te sposobnosti tudi svobodno uporablja. /.../ Ali kot uči moderna psihologija – do razvoja ne pride samo po sebi. Obnašanje vsakega posameznika je plod njegove izkušnje z okoljem. / .../ Zato je prva zahteva izobraževanja, da poskrbi za ustrezno okolje, v katerem lahko otrok razvije svoje naravne potenciale.« (Montessori, 1999, str. 91).